literatura

Na jadnom dnju w juliju w městašku Ax-les-Thermes w pódpołdnjowej Francoj­skej.

Na dwórnišću w Ax-les-Thermes se na kólejach zasajźijo śěg. Jano ja a ja­den­ muski, někak pěśźaset lět stary, cakamej na to, až śěgowe źurja se wótcyniju. Ale hyšći tak daloko njejo. Muski jo znjeměrnjony, někak nježywy, wón tapoco zas a zas wót źurjow k źurjam, aby wopytał, lěc se skóńcnje wótcyniju.

Wón powěda pśi se, borkoco něco do swójeje brody. Casy tak se zda, ako by ku mnjo powědał. Rozmějom někak take něco ako: Zeger tśich ga muse se źurja wótcyniś! Njejo ga hyšći zeger tśich? Póglědnjom na swójo info­łopjeno, wótjězd jo zeger 15:23. Pón se napšawdu na mnjo wobrośijo a se mě pšaša. Wótegronijom – se wě francojski – , až to njewěm. Pokažom jomu­ swój zeger: Njejo hyšći zeger tśich. Žedne minuty pózdźej jomu po­ka­žom – ako zasej ku mnjo pśišapoco – swójo info-łopjeno a gronim cas wótjězda. Wón kradu pśisłucha a mě nadpadnje, někak njewšednje wobglědujo. Pšaša se, lěc som špańska, měni ze Špańskeje. Ja gronim: Allemagne.

Wón nimski: Berlin, ja ... Polen nicht weit ... Ja zasej francojski: Jo, som žywa tam w bliskosći. Wón se pšaša, lěc engelski powědam. Gronim francojski: Nimski. Wón: Ich bin ein Mann. Ich bin kein Mädchen. Die Vogel fliegt. Rědnje­, z francojskim akcentom. To klincy ako: Isch bin ein Maan. Isch bin kein Mettschen. Die Voggel fliegt. Pokažom swójo wjasele, smjejomej se pózlaž­ka.

1. bok (wót 4)