Serbscy chowancy Krajnostawskeho wučerskeho seminara w Budyšinje (1817–1837) (II)

artikl hódnoćić
(0 )
Bywša šula w Rachlowje, hdźež běše Handrij Ryćer wučer.   Foto: Thomas Fiebiger Bywša šula w Rachlowje, hdźež běše Handrij Ryćer wučer. Foto: Thomas Fiebiger

Wot krosnow na kateder: Ryćerjec bratřa z Hodźija (2. dźěl)

Starodostojna Hodźijska šula załoži so hižo 1559 jako něšto kaž progymnazij za »serbskich młodźencow«. Ze zaćahom do noweho twarjenja wokoło 1734 wuwiwaše so wona k ludowej šuli za wšitke dźěći wsy.1 Zawěsće wopytowachu tež synojo tkalca Jana Bohumila Ryćerja tute kubłanišćo.

Třeći syn Jakub narodźi so 29. měrca 1807.2 Kaž jeho staršej bratraj začuwaše wón nachilenje k wučerskemu powołanju. Dokelž běše přijeće na wučerski seminar hakle ze 17 lětami móžne, dźěše najprjedy jako šulski pomocnik k swojemu bratrej Pětrej do Burkersdorfa, pozdźišo k bratrej Janej do Wóslinka. Po tajkich přihotach zastupi k jutram 1824 pod matriklowym čisłom 49 do Krajnostawskeho wučerskeho seminara w Budyšinje. Wot jutrow 1826 wužiwaše stipendij a bu jako adjunkt pomjenowany. K wotchadej ze seminara jutry 1827 dósta znamku »wušikny 2«.

Zapis wo Jakubje Ryćerju w matrikli Krajnostawskeho wučerskeho seminara w Budyšinje  Wobraz: Archiwny zwjazk Budyšin, Statny filialny archiw
Zapis wo Jakubje Ryćerju w matrikli Krajnostawskeho wučerskeho seminara w Budyšinje  Wobraz: Archiwny zwjazk Budyšin, Statny filialny archiw
Kaž pola jeho staršeho bratra napaduja jara kritiske hódnoćenja přez direktora Pomsela: »Fähigkeiten: ganz gute, aber durch eine wunderliche Neigung verdunkelt, ... nicht recht klar. Aufmerksamkeit: gut, doch nicht immer recht eindringend und den rechten Punkt fassend. Fleiß: zu loben; aber nicht immer tief genug u. auf den rechten Punkt gerichtet. Fortschritte: gute, auch meistens gründlich, als Lehrer hatte er natürliches Geschick, nur fehlte oft die rechte Klarheit und Deutlichkeit. Sittlichkeit: guter Sinn und ordentliche Aufführung, als Adjunct hat er das Seine gut gethan.«3

Swoje prěnje městno zabra Jakub Ryćer na Jana 1827 w Dažinje w Ketličanskej wosadźe. Wo tym čitamy w »Cyrkwinskej galeriji Hornjeje Łužicy«: »Es gab schon früher fast in den meisten Parochial-Dörfern Schulen, welche aber nur von alten christlichen Männern, die nur gut lesen und etwas schreiben konnten, aus eigenem Antriebe besorgt wurden, aber in den Jahren der neuen Organisation wurden 4 Nebenschulen etabliert. Die erste 1827 in Groß-Dehsa, mit drei eingeschulten Dörfern, und vor jetzt 122 Kindern, ganz wendisch. Der 1ste Lehrer war Jacob Ritscher, vocirt 1827. 2) Joh. Melde, der gegenwärtige, vocirt 1836.«4

Galerija

  • dalši wobraz (1): dalši wobraz (1)
  • dalši wobrazowy tekst (1):
  • dalši wobraz (2): dalši wobraz (2)
  • dalši wobrazowy tekst (2):
  • dalši wobraz (3): dalši wobraz (3)
  • dalši wobrazowy tekst (3):
  • strDocId: 36a9edd7 4a42 453e 9216 2dde0be22307
  • kId:
  • dalše nadpismo:
  • Sonderformat: Standard
Gelesen 1357 mal Letzte Änderung am póndźela, 03 januar 2022 10:41