La Paloma

artikl hódnoćić
(0 )

(za Kamila Thorquindt-Stumpfa)

1.

»Měj se! Wjele gluki, wšo dobre na drogu!«

Na jězd lube słowa za nami wołaju.

Naš cołn milny wětšyk pózlažka kólebjo

a list starych wólšow nad nami šepoco:

Co ga was wabi wen do cuzego kraja?

Doma ga jo nejrědnjej, tak pěseń baja.

Z lažkeju myslu do cuzby śěgnjo syłoj,

z wutšobu stysknej’ wrośijo se zas’ domoj.

Mały syłojk, toś leś,

wustrěj kśidle, se zwigaj!

Z Błotow pytaj se swóju drogu

pśez naš kraj šyroki!

2.

»Ahoj! Wjele gluki, wšo dobre na drogu!«

Na jězd do njeznateg’ swěta nam kiwaju.

Naš cołn gónje štormy na mórjo šyroke,

zmil Bog se a wjeź nas na brjogi daloke.

Do swěta comy, aby se cuzych płodow

najědli a se napili cuzych wódow.

Aby pó dyrdakojstwach zas’ najšli pokoj,

wrośijomy se, co-li Bog, zasej domoj.

Běły gołub, toś leś,

wustrěj kśidle, se zwigaj!

Z kraja pytaj se swóju drogu

ku brjogam dalokim!

3.

»Hatchej! Wjele gluki, wšo dobre na drogu!«

Na jězd pó njeskóńcnem njebju nas žognuju.

Naš cołn swětnišćowy jěźo wšen samotny,

kaž klek slobrowity byza do daliny.

Gwězdate njebjo woła do nimjernosći,

na zemi tudy byli smy jano gósći.

Daśi tek’ młogi cowa wó nawrośenju,

Galerija

Gelesen 183 mal Letzte Änderung am wutora, 01 měrca 2022 07:14