Pśiswójźbne a móžne prědowniki łapanja kokota (VI)

artikl hódnoćić
(0 )
 Detail z kuporoweje grawěrunki wót Hans Bol (*1534; † 1593) z titelom »Het trekken om de gans« (śěgnjenje na gusy; datěrowanje: něźi 1575 – 1597; póchad: Špańska Nižozemska ). Detail z kuporoweje grawěrunki wót Hans Bol (*1534; † 1593) z titelom »Het trekken om de gans« (śěgnjenje na gusy; datěrowanje: něźi 1575 – 1597; póchad: Špańska Nižozemska ).

Spócetk łapanja kokota a gusecego rejtowanja

Spócetk słowa kokot sam na se jo onomatopoetiski, tak ako pomjenjenje kikeriki w nimšćinje za spiw kokota. Wóno wopisujo pak skerjej měrne dakotanje, kótarež wšykne kokošy słyšaś daju. Mimo togo jo słowo za kokota teke w drugich rěcach pódobne na dolnoserbski kokot. Tak teke w górnoserbšćinje, lěcrownož jo how honač (póžycenje wót nimskego Hahn) wěcej nałožny. W chorwatšćinje groni se kokotoju tejerownosći kokot, w rumunšćinje cocoș (groń: kokoš, ako dolnoserbski za ženskecu kokoš), w hungoršćinje kakas (groń: kakaš) a w nowogrjekšćinje κόκορας (groń: kohkorass). Teke engelšćina (Wjelika Britaniska1) wužywa z cock pódobne słowo, a we francojšćinje dawa słowo cocotte we wobchadnorěcnem wužywanju za kokošy powšyknje (póněźi ako w nimskej źiśecej rěcy Putput). Ale dokulaž někotare z tych rěcow do dopołnje rozdźělnych rěcnych familijow słušaju, njamóžomy se drje teke žednogo zgromadnego póchada togo onomatopoetiskego (= zukomólaŕskego) słowa napowědaś. Pó mójom měnjenju jadna se skerjej wó kopicu póžyconkow, kótarychž zaspomliwy zuk jo powědarjow pśeznanił.

Galerija

  • dalši wobraz (1): dalši wobraz (1)
  • dalši wobrazowy tekst (1):
  • dalši wobraz (2): dalši wobraz (2)
  • dalši wobrazowy tekst (2):
  • strDocId: 42626a20 10fc 41e6 a93a 84ce8a0f3625
  • kId:
  • dalše nadpismo:
  • Sonderformat: Standard
Gelesen 163 mal Letzte Änderung am póndźela, 01 januar 2024 00:00