Wužowe, kónjece abo kokotowe głowy?

artikl hódnoćić
(0 )
Dokumentacija swislowych wupyšnjenjow Gerharda Wiesnera z artikla w Lübbener Kreiskalender 1937, b. 72–73  Reprodukcija: Alfred Roggan Dokumentacija swislowych wupyšnjenjow Gerharda Wiesnera z artikla w Lübbener Kreiskalender 1937, b. 72–73 Reprodukcija: Alfred Roggan

Wó wukładowanju zwěrjecych głowow ako wupyšnjenje pókóń­cow a ortgangow na dolnołužyskich bolanych domach

W Błotach a šyršej wokolnosći zda se byś konsens, až wupyšnjenje pókóńcow jo wósebnje typiske za region a zasadnje pśedstajijo wužowego krala, kenž jo był starym Słowjanam swěty. Stakim se tuchylnje ortgangi (bocne kšomy kšywa pśi padorownych pókóńcach) wobnowjonych a nowych twarjenjow, jo samo domcyki na busowych wustanišćach, z tym symbolom wudopołniju. Ewentuelny historiski zmysł se pak rědko diskutěrujo. Na zwěrjece głowy dopominajuce wupyšnjenja pókóńcow a swislow pak su akle relatiwnje pózdźe zajm ludowědnikow zbuźili; tak póchadaju prědne wopisowanja z lěta 1880 wót Willibalda von Schulenburga. W tom casu pak su wupyšnjenja južo kradu dłujku tradiciju měli, bźez togo až mógali se jasne pomjenjenja motiwow dopokazaś. Slěźenja wokoło burskich domow pak pokazuju na to, až njejadna se wó lěttysace stare, ale wó relatiwnje młode motiwy, dokulaž swisle wustupuju w našom rumje někak wót póznego 16. resp. ranego 17. stolěśa. To zwisujo z notnymi změnami, kótarež su nastali pśi stajanju walmowych abo połwalmowych kšywow (ze styrimi schylonymi płonjami): Móžne druge zakóńcenja kšywa su sebje pominali spušćobny šćit za ortgangi, to groni za bocne kšomy pókóńcow.

Galerija

  • dalši wobraz (1): dalši wobraz (1)
  • dalši wobrazowy tekst (1):
  • dalši wobraz (2): dalši wobraz (2)
  • dalši wobrazowy tekst (2):
  • dalši wobraz (3): dalši wobraz (3)
  • dalši wobrazowy tekst (3):
  • strDocId: 4c8271e5 2915 4fa6 9fb6 b83b6aa8f82f
  • kId:
  • dalše nadpismo:
  • Sonderformat: Standard
Gelesen 50 mal Letzte Änderung am srjeda, 27 měrca 2019 19:25