Serbowki z Błotow 1937 w barwje na film spórane

artikl hódnoćić
(0 )
Serbowki w filmje, Hameln, Bückeberg 1937  Werner Měškank Serbowki w filmje, Hameln, Bückeberg 1937 Werner Měškank

Prědny raz doceła w filmje wustupuju Serby w carno-běłem nimem filmje »Der fremde Vogel – Eine Liebestragödie im Spreewald« z lěta 1911. Głownu rolu grajo tegdy sławna dańska grajaŕka Asta Nielsen (1881 – 1972). W knigłach »Asta Nielsen. Ihr Leben in Foto­dokumenten, Selbstzeugnissen und zeitgenössischen Betrachtungen« (Universitas Verlag München, 1981, S. 58–60) wótmóluju se k tomu žedne dokumenty a fota. Tśi běrtyle góźiny trajucy film, kenž jo dožywił swóju prapremjeru dnja 03. nowembra 1911, jo nastał pód režiju dańskego filmarja Urbana Gada. W se pógibujucych wobrazach wustupuju teke žedne serbske muske, źowća a žeńske z Błotow. Nadrobnjej pišo wó tom Daniel Kubik w Nowem Casniku co. 52 z dnja 27.12.2017. W pśinosku cytamy teke zajmnu pokazku ze 37. wudaśa Bramborskego Casnika lěta 1910, až bu tegdy jaden film ze serbskeju swajźbu w Bórkowach wjerśony. Ten pak njejo se za zdaśim wuchował.

 Na pšašanje, ga su Serby prědny raz zwótmólowane w barwojtem filmje, móžo se dotychměst wótegroniś, až to jo se nejskerjej stało dnja 03. oktobra lěta 1937. Telewizny sćelak ntv jo w nocnem casu dnja 05. januara 2024 pód titlom »Das Dritte Reich in Farbe« wusćełał wšake barwojte filmy z casa do 1945, mjazy drugim teke z lěta 1937. Tegdy jo jaden filmowy team propagandowego ministaŕstwa fašistiskeje Nimskeje měł wósebny nadawk, sfilmowaś sedymy žnjowny źěkowański swěźeń na górje Bückeberg pla Hamelna. Kamerateama buštej zasajźonej, aby to tšojenje na filmowe paski spórałej za prědny wjeliki barwojty propagandowy film Nimskego mócnaŕstwa. Ako tegdejšy režiser se pomjenjujo Kurt Waschnig, wó kótaremž se pak dalšne informacije njepódawaju. Z cełego kraja buchu tencas na ten swěźeń až do 1,3 miliony luźi pśiwózone. Mjazy nimi su byli žedne kupki w pyšnych burskich drastwach z cełeje Nimskeje a toś teke jadna z Dolneje Łužyce. Dwě krotkej scenje pokazujotej raz pěś a raz wósym žeńskich a źowćow w dolnoserbskej swěźeńskej drastwje, nejskerjej z Bórkow abo Wjerbna, ale bźez na nje se póśěgujucego słownego komentara. Filmowa kwalita jo spokojeca, nadrobnosći daju se lěbda póznaś. Scenje trajotej w filmje jano pěś resp. šesć sekundow. Nagrali su filmarje 1937 snaź něco wěcej. W seśi namakajomy: Michael Kloft »Das Dritte Reich in Farbe. 1937 – 1945« a »Das Dritte Reich in Farbe. Der Diktator.« Tam stej scenje ze Serbowkami wót 2:44 do 2:48 resp. 3:00 do 3:06 wiźeś.

Galerija

  • dalši wobraz (1): dalši wobraz (1)
  • dalši wobrazowy tekst (1):
  • dalši wobraz (2): dalši wobraz (2)
  • dalši wobrazowy tekst (2):
  • strDocId: d32b51c9 e82d 40bd 8123 1e1043f5c2c8
  • kId:
  • Sonderformat: Standard
Gelesen 207 mal Letzte Änderung am pjatk, 02 februara 2024 14:15