Chóśebuski fotograf Richard Klau (1857–1934)

Christina Kliemowa

Serbski muzej jo se we wobłuku Chóśebuskeje wustajeńce „KottbusKunst – twórjece wuměłstwo w měsće“ pśi góźbje 850–lětnego jubileja města z temu „fotografija“ zaběrał. Zgromadnje z Budyšyńskim fotografikarjom Jürgenom Maćijom som za fotografami slěźiła, kótarychž móžomy do serbskego kulturnego krejza licyś. Wuslědk jo była prědna pśeglědka fotografiskego twórjenja wót zachopjeńkow až do pśibytnosći, wót wuwiśa awtorskeje fotografije až k wuměłskej fotografiji. Prědna pśeglědka k stawiznam fotografije w serbskej Dolnej Łužycy jo se pokazała pód samskim titelom w našom muzeju wót 15. 5. do 19. 7. 2006 a k tomu jo se wózjawił nastawk w knigłach „KottbusKunst – bildende Kunst in der Stadt“ z nakładnistwa Alfa–Verlag Cottbus. Pśedstajone jo 19 fotografow, ako su serbskego póchada, a tež fotografy, ako su ze swójimi źěłami wuznamne za serbske kulturne stawizny. K nim słuša Chóśebuski dwórowy fotograf Richard Klau.
Richard Klau jo se 8. awgusta 1857 naroźił ako syn šlodarskego mejstarja Gustawa Klaua (1821–1889) a Caroline (1821–1908), roźoneje Hübner. Pó swójom wukubłanju jo Klau wótwórił 3. awgusta 1886 swójski ateljej w Chóśebuzu, zaprědka na Schwanstraße 86, pózdźej jo zaśěgnuł na Kaiser–Friedrich–Straße 127, kótarejž se źinsa Karl–Liebknecht–Straße groni. W Chóśebuskem źeniku „Cottbuser Anzeiger“ jo znate cynił: „… daß ich mit dem heutigen Tage im Hause des Rentier Hemprich, Schwanstraße 86 ein photographisches Atelier eröffnet habe. Durch die Thätigkeit in verschiedenen großen Ateliers, sowie durch meine weitere Ausbildung in Berlin und Leipzig, bin ich mit allen modernen Einrichtungen vertraut und hoffe selbst großen, künstlerischen Ansprüchen gerecht zu werden. Ich bitte mein Unternehmen gütigst unterstützen zu wollen und mich mit geschätzten Aufträgen zu beehren. Hochachtungsvoll und ergebenst Richard Klau, Photograph.“
Dalšne inseraty jo pšawidłownje wózjawił wót 1887 do 1911 w Chóśebuskich adresowych knigłach. Někotare raze jo ze swójim ateljejom pśeśěgnuł wósrjejź města (na pś. jo měł w lěśe 1889 ateljej na Schwanstr. 11a w domje Alberta Rose, pózdźej na Kaiser–Friedrich–Staße 86). Nejdlej, wót 1891 do 1912, jo měł swój ateljej na Dwornišćowej 53a (źinsa hyšći Dwornišćowa 61). Tegdejšy wobsejźaŕ doma běšo architekt a twarski mejstaŕ Paul Brößke, kenž pak sam tam njebydlašo. Jadnu filialu jo měł teke w Ranju.
Klau jo był wóženjony z Idu (1857–1941), roźoneju Witt, póchadajuceju ze Swidnice (Schweidnitz). Zgromadnje stej měłej syna Thea a źowku Katharinu (wóženjona Ball). Syn Theo jo na wěsty cas ateljej nana pśewzeł, pózdźej jo měł sam swóju firmu „Photographische Gesellschaft für Industrie–, Architektur– und technische Aufnahmen“. Krotki cas jo teke fotograf Eugen Schiffter ateljej Richarda Klaua pśewzeł. To zgónijomy z wózjawjenja w casniku „Cottbuser Anzeiger“ wót 19. maja 1912: „Geschäftsänderung. Hierdurch gebe ich meiner geehrten Kundschaft bekannt, dass ich mein im Jahre 1886 von mir gegründetes photogra. Atelier an Herrn Eugen Schiffter aus Dresden am heutigen Tage übergeben habe. Indem ich für das in den langen Jahren entgegengebrachte Wohlwollen bestens danke, bitte ich gleichzeitig dasselbe auch auf meinen Nachfolger, welcher ich als Fachmann bestens empfehlen kann, gütigst übertragen zu wollen. Hochachtungsvoll Richard Klau, Hofphotograph, Bahnhofstr. 61.“
Eugen Schiffter w samskem źeniku anonsěrujo: „Auf obiges Bezug nehmend, teile ich ergebenst mit, dass ich am heutigen Tage nach vollständiger Renovation und Neueinrichtung mein Atelier eröffne. Bis Ende vorigen Jahres Inhaber eines hervorragenden Ateliers in Dresden, für zeitgenössische Photographie bin ich in der Lage, den allerverwöhntesten Ansprüchen zu genügen. Da meine Preise mäßig sind, bitte ich um wohlwollende Unterstützung. Hochachtungsvoll Eugen Schiffter, Bahnhofstr. 61, 1. Etage.“
Richard Klau a Eugen Schiffter stej byłej pśiswójźbnej, dokulaž cytamy w žałowańskej anonsy pó smjerśi Richarda Klaua „Elfriede Klau, geb. Schiffter.“ Nejskerjej jo wóna była jogo pśichodna źowka.
Njejo až dotychměst dokradnje znate, co jo Richard Klau pó pśepódaśu swójogo ateljeja dalej cynił.
Dnja 20. februara 1934 jo wumrěł w Chóśebuskej starowni Riedelstift. Dnja 22. februara bu na pódpołnocnem kjarchobje zakopany.

Kótary wuznam ma Richard Klau za fotografiju w serbskej Dolnej Łužycy?
Zgromadnje z Chóśebuskim dwórowym fotografom Carlom Metznerom (31. 12. 1849 –2. 3. 1923), kenž ma w regionalnych stawiznach wuznam ako prědny měsćański fotograf a kenž jo z lěta 1885 wabił za „Ansichten von Cottbus und colorierte wendische Photographien“, jo teke Richard Klau wjeliki wuznam w serbskich kulturnych stawiznach měł. Wón jo dolnoserbske ludowe žywjenje we wjelikej šyrokosći a młogorakosći fotografěrował a fotam wažne informacije pśistajił. Za to jo se wuznamjenił.
K prědnemu jo dojśpił pśipóznaśe w lěśe 1896 na Drježdźańskej wjelikej Wustajeńcy sakskego rucnikarstwa a rucnego wuměłstwa z wósebnym źělom „Serbska wjas“. Pśi tej wustajeńcy jo dostała fotografija prědnu, wósebnu rolu. Zaměrnje su se do nadawka dali fotografije ze serbskego burskego žywjenja, wejsańskeje architektury a twarjenja. W tegdejšem pśewódniku muzeja cytamy mjenja Richarda Klaua ako tež Carla Metznera a Bórkowarja Heinricha Steffena (1849–1926) a Drježdźanarja Wilhelma Höfferta (1864–njeznate) pód nadpismom „Dolnołužyske motiwy“. Zarědowarje teje wustajeńce, ten Serbski komitej, jo mj. dr. samo wabił „ … für die prächtigen Tableaus mit speziell für das Museum angefertigten Photographien von Wenden und Wendinnen in ihrer malerischen Tracht … und man empfiehlt, … dieses Volksmuseum soll erhalten bleiben und den Grundstock bilden für das zu erbauende wendische Museum in Bautzen ( …) Auch werden freiwillige Gaben für das zu gründende wendische Museum in Bautzen mit größtem Dank entgegen genommen.“
Trajuce wuslědki toś teje Drježdźańskeje wustajeńce maju se na prědnem městnje źěłabnosći dr. Arnošta Muki pśipisaś, pśeto wón jo do nadawka dał zgótowanje a zestajenje ateljejskich abo pśirodnoswětłych fotografijow serbskeje ludnosći, wejsańskeje architektury a łužyskeje krajiny. K póraźenju togo nadawka su mj. dr. pśipomagali serbske fararje, wucabniki a ceptarje, kenž su Mukoju pśiźěłali. Zwětšego su wóni byli cłonki Maśice Serbskeje. Pśi toś tom źěle su wěsće nastali kontakty mjazy fotografom a serbskimi wósobinami ako na pśikład z Dešańskim Kitom Pankom abo z tegdy we Wochozach pśistajonym Bogumiłom Šwjelu.
Wót wónego casa sem jo dokumentacija serbskego ludowego žywjenja we cełej šyrokosći tema we fotografiji. Něźi źaseś lět pózdźej cytamy dalšne napominanje k fotografiskemu zdźaržanju serbskego žywjenja, kenž jo Muka w maju 1905 do „Łužice“ (c. 5, b. 45/46) stajił.
Aby fotografy w dosegajucej měrje kupcow a nadawki dostali, su w anonsach wabili z pósćonymi rědami, wopismami a titelami. Richard Klau jo se mógał wót lěta 1898 dwórowy fotograf pomjeniś. Toś ten titel pak njejo dostał wót pšuskeje daniž sakskeje wušnosći, ale wót rusojskeje wjelikowójwodki Anastazije Michajlowneje Romanoweje (28. 7. 1860–11. 3. 1922), kótaraž jo była wóženjona z wjelikowójwodu Francom Bjedrichom III. z Mecklenburgskeje. W pśepódanem wopismje cytamy slědujuce: „Wir Anastasia von Gottes Gnaden, Großherzogin von Mecklenburg, Fürstin zu Wenden, Schwerin und Ratzeburg, auch Gräfin zu Schwerin, der Lande Rostock und Stargard Herrin u. Großfürstin von Russland. Thun kund und bekennen hiermit, daß wir den Photographen Richard Klau in Cottbus zu unserem Hofphotographen hiermit in Gnaden ernannt haben. … Schwerin, den 26.ten April 1898. Anastasia.“
Někotare dny pózdźej, 6. maja 1898, su jomu toś ten patent pśipósłali.
Něźi lěto pózdźej, 12. maja 1899, jo Richard Klau wót ministarja kralojskego doma z Barlinja oficielny list dostał z dowólnosću, až smějo toś ten predikat dwórowego fotografa pśiwześ a nosyś.
Ku Klauowej nejwuznamnjejšej źěłabnosći na serbskem pólu słuša konwolut serbskich motiwow, fotowa mapa „Das Wendenthum“. Wóna jo nejskerjej južo wokoło lěta 1900 zestajona, pśeto Klau jo w lěśe 1901 jadnu taku samu mapu sakskemu kraloju do Drježdźan pósłał. Kral jo se ju z wjelikim zajmom woglědał a jo wjelike pśipóznaśe wugronił, ale komornik njejo mapu pśiwzeł. W lisće wótegroni, až njejo se „der Konsequenzen wegen“ pśiwzeła (von Schimpf, Dresden, 9. Januar 1901).
Tśi lěta pózdźej pak jo Richard Klau z teju mapu w Budyšynje wjeliki wuspěch měł, ako jo ju darił Budyšyńskemu Serbskemu muzejoju k jogo wótwórjenju 26. septembra 1904. Za to jo se wuznamjenił z cesnym diplomom. Fotowa mapa „Das Wendenthum“ jo była wažny pśinosk k fotowej zběrce w tegdejšem Budyšyńskem muzeju. Mapa wopśimjejo 47 łopjenow ze wšakorakimi tematiskimi fotami: drastwine warianty, typiska krajina, typiske twarjenja. We tej formje jo to jadnorazowa zběrka. Z toś tymi fotami a motiwami z Drježdźańskeje wustajeńce jo Dolna Łužyca derje w Serbskem muzeju zastupjona. Fota njejsu jano ludowědna dokumentacija, ale pokazuju wjelgin derje fotografiske rucnikarstwo togo casa a maju wusoki wuměłski niwow. Někotare z Klauowych motiwow nadejźomy źinsa hyšći w knigłach wó serbskich narodnych drastwach.
W dalšnej anonsy z lěta 1904 zgónijomy hyšći wó drugich wuznamjenjenjach Richarda Klaua. Wón jo dostał w Chóśebuzu złośanu medalju (w měrcu 1894), w Genfje wjeliku złośanu medalju, w Nizza wjeliku slobranu medalju. Bóžko pak njejo pla slědneju medaljowu zapisane, pśi kótarej góźbje a w kótarem lěśe jo to było.
W lěśe 1905 jo Richard Klau swój album z ludowymi drastwami a póglědami z Błotow ako swajźbarski dar do Barlinja na kralojski dwór pósłał „an den Preußischen Hofmarschall, seiner Kaiserlichen und königlichen Hoheit des Kronprinzen des Deutschen Reichs und von Preußen“. Teke how njejo se pśiwzeł, dokulaž njejsu se směli z principielnych pśicynow wót priwatnych krejzow take dary braś.
Tak su Richarda Klauowe fota wóstali wósebnje priwatnym kupowarjam, teke serbskim luźam, dopomnjeńka. Fotografije we formje wizitki su byli tencas wjelgin woblubowane. Hyšći źinsa je namakajomy w domacnosćach našych wejsanarjow.
Serbski muzej w Chóśebuzu wobsejźi někotare take fota z kšuteje papjery, kótarež smy pśewzeli z něgajšneje biblioteki Karla Jordana. Z datěrowanja wěmy, až su tencas nastali za Drježdźańsku wustajeńcu 1896. Dalšne motiwy Richarda Klaua su z priwatnych domacnosćow abo z antikwariatow pśikupjone.
Toś te wuwjeźenja su prědny zachopjeńk zběranja a slěźenja wokoło fotografa Richarda Klaua. By se wjaseliła, gaby do muzeja dalšne informacije dostała abo wudospołnjenja a fotowe dokumenty. Wutšobny źěk słuša kněni Dorje Lěršowej z Chóśebuza a koleginam Chóśebuskego měsćańskego muzeja za pśijaśelnu pódpěru.