Albinus Mollerus Straupicensis

Sorabus, matematicus, astronomus, astrologus, medicus & theologus

Doris Teichmannowa

Wot doby lutherskeje reformacije njesłušašo wěcej dolnoserbšćina do jano wustnje traděrowanych rěcow. W połojcy 16. stolěśa stej nastałej skóro rownocasnje dwa serbskej rukopisa: Jakubicowy Nowy testament a „Ten psalter w serbskej rěcy“ – znaty pód mjenim „Wolfenbüttelski psalter“. Prědne śišćane knigły we serbskej rěcy su teke nastali w reformaciskem stolěśu.
Nimska pisna rěc běšo direktny wuslědk reformacije a jeje nowego jadnotnego šulskego systema. Nic jano za nimsku ludnosć běšo ewangelska literatura wažne žrědło za wuwiśe rěcy. Tak samo ako w nimskich familijach jo była toś ta literatura – Nowy testament, Mały katechismus a spiwarske – teke we serbskich familijach cesto ta jadnučka cytanka a ako taka w cesći źaržana a wótkazana. Ta nabóžna literatura běšo za Serby rownocasnje wažny słup pśi zdźaržanju wobgrozoneje maśerneje rěcy. Rozdźěl mjazy nimskeju a serbskeju ewangelskeju literaturu běšo, až pśez dłujki cas śišć literatury we serbskej rěcy njejo móžny był. Snadne wuwiśe serbskich śišćow jo se zachopiło akle na zachopjeńku 18. stolěśa – 200 lět po pśezměru wobšyrnem śišću nimskich nabóžnych spisow.
Wětšy źěl našych starych serbskich spisow jo rěcnje pśeslěźony. Wósebnje kjarližowe zběrki su wažne znanki serbskeje duchneje kultury a jeje wuwiśa. Z wuzbadanim tych žrědłow stojmy na samem zachopjeńku. Wó našych rukopisnych a śišćanych spiwarskich mamy dotychměst jano gropny pśeglěd, ale njewěmy, kake a kak wjele kjarližow a kjarližowych wariantow scełego mamy, resp. smy měli. (Deutsche Forschungsgemeinschaft w Mainzu ako centrum nimskich hymnologiskich slěźenjow ma wšakorake pjenjezedawarje. Na zběrce ze swójimi 30 000 titelami jo se wósym lět źěłało; wudaśe leksikona spiwow jo planowane.)

Awtor prědnych serbskich śišćow
Albin Moller jo se naroźił we Tšupcu wokoło lěta 1541. W lěśe 1559 jo se zapisał Andreas Mollerus Kalowensis do matrikle Viadriny. W Kalawje jo nejskerjej chójźił na šulu. We Frankfurśe jo Moller študěrował we šyrokem krejzu serbskich młodostnych; wót 42 ako iurati zapisanych młodostnych běchu 11 z Chóśebuza, 7 z Lubina, 3 z Kalawy, 3 z Lubnjowa a 3 z Luboraza. Student Georg Schwarm ze Złego Komorowa jo tegdy pśewjadł rěcne zwucowanja ako pśigotowanje studentow na jich pózdźejšy fararski amt we serbskich wósadach. We Wittenbergu, źož złožy w l. 1665 magisterski eksamen, zapisa se Moller ako Straupicensis. Pó magisterskem eksamenje jo Moller źěłał ako faraŕ we Wjelikej Hrabowce pla Schwepnitza.
Ewangelska teologija a astronomija Mollera nejwěcej zajmowaštej. Južo wót l. 1569 sem jo Moller publicěrował astronomiske źěła. Prědne zdźaržane źěło Mollera Prognosticon Astrologicum. Auff die Vier Zeiten und andere Bedeutung der Planeten und Sternen zum ersten auff das Jahr 1573. darnach aber auff das 1574. Jahr nach Christi Geburt, jo było śišćane w l. 1572 pla Hansa Wolraba w Budyšynje. Wót l. 1573 jo Moller zasej žywy był we swójom rodnem Tšupcu. Swójo druge źěło jo teke śišćaś dał pla Wolraba w Budyšynje: Ein Ewigwerender Kirchen Calender wie man den Sontags Buchstaben, die zeit zwischen dem Christage vnd Fastnacht gründtlichen erfinden möge. Auch ein Wendisches Gesangbuch, darinnen auff die Hohe Fest die Introitus, Kyrie, & præfationes, in Lateinischer vnd Wendischer Sprache vnd die Geistliche Lieder auch etliche Psalmen Reimweise begriffen neben den Gebetlein. Auch der kleine Catechismus mit dem Tauff und Träuwbüchlein Wendisch vertiret. (Albin Moller, Niedersorbisches Gesangbuch und Katechismus, Budissin 1574; Nachdruck 1959 im Akademie-Verlag Berlin) Zajmne jo, až „Ewigwerender Kirchen Calender“ stoj na prědnem měsće, na prědnem měsće pód titelom „cultor astronomiae“, za tym „pastor ecclesiae Christi“, ale akle na samem kóńcu pśedgrona se mjenujo: „M. Albinus Mollerus Straupicensis, vnd Pastor daselbst“.
W pśedgronje chwali Moller (str. 11–13) pšawu wěru krajnego fojta Dolneje Łužyce von Lobkowitz a naspomnjejo teke „Vermanung“ (dopominanje) Łukojskego promšta Wolfganga Hoberga a drugich, aby wón publicěrował te knigły. Do tych luźi jo nejskerjej teke słušał Kalawski promšt, Mag. Johann Agricola z Grodka, kenž ze swójimi kolegami „öffters freundliche Conventus gehalten“. (Destinata Literaria et Fragmenta Lusatica, d.i. Unternehmungen der Gelehrten und gesammelte alte auch neue zur NiederLausitzischen Historie und Gelehrsamkeit gehörige Stücke. Lübben, druckts u. verlegts Joh. Michael Driemel, str. 735) Pisanje takich knigłow we serbskej rěcy běšo wurědny a rownocasnje wjelicny statk. Za fararje a cerkwjeńce myslone knigły su wopśimjeli pórěd a wótběg gódownych, jatšownych a drugich namšow, ritus dupjenja, wěrowanja a katechetisku wucbu. (Jadnučkemu zdźaržanemu eksemplaroju knigłow felujo naspomnjety „Ewigwerender Kirchen Calender“ a teke někotare dalšne boki.) Ako žrědło za kompilaciju spiwarskich póda Moller „D. Mart. Lut. Gesangbuch“. ([I:] Geistli=|che lieder auffs | new gebessert zu | Wittemberg. | D. Mart. Luth. | XXXiij)
Spiwarske Mollera wótbłyšćuju pśechod wót katolskego ritusa k ewangelskemu namšarskemu rědoju. We Mollerowych knigłach su byli wopśimjete Introity, sekwence, Kyrie a hymnuse we łatyńskej rěcy. Moller jo je zeserbšćił a pód łatyński tekst stajił. Kjarliže Mollerowych spiwarskich su byli pśełožki nimskich pśed- a póreformaciskich spiwow. Někótare kjarliže se rozeznawaju wót nimskich pśedłogow; kjarliž „O Gottvater in Ewigkeit“ / „Bog wóśc we tom nimjerstwu“ ma w nimskej wersiji tśi werše, Moller pak jo basnił kjarliž z 22 strofami. Pla psalmowych kjarližow jo Moller slědował nowej ewangelskej tradiciji psalmowego spiwa. Někotare psalmowe kjarliže jo Moller sam basnił, ale hynac ako w nimskich spiwach njejo wón wopśimjeśe psalma basniski pśeźěłał, ale psalm werš po weršu zrymował. Mollerowe psalmowe spiwy su pótakem rane pśełožki nimskego psaltarja Luthera a jano něźi dwa lětźasetka młodše nježli Wolfenbüttelski psalter z połojcy 16. stolěśa.
Wětšyna kjarližow w Mollerowych spiwarskich jo južo eksistowała we serbskej rěcy, ale w njejadnakich wersijach. Wó swójom hymnologiskem źěle Moller groni, až jo „aus betrachtunge hoher not, die Geistliche Lieder... sampt etlichen Psalmen des Königs David … in Wendische Sprache reimweise vertiret / oder verdolmetzschet“. Za mójim zdaśim jo Moller teke kjarližowe teksty Simona Gasta pśeźěłał. (Destinata …, str. 169sl im Zusammenhang mit der Fassung des Lutherschen Vaterunserliedes) Pśebasnjonym kjarližam da Moller rownocasnje lěpšu basnisku formu, lěcrownož we rytmusu a rymje njejo dojśpił kongruencu z nimskimi pśedłogami. Cesto jo wón wubrał hynakšy rymowy šema ako su měli te nimske pśedłogi; wósebnje cesto wustupujo pla Mollera šema aa bb abo ab ab.
Tšupc běšo we fararskem casu Mollera južo w pětej generaciji wobsejźeństwo familije „von Dohna, Burggrafen von Königsbrück“. Wót l. 1578 wjas jo słušała Schulenburgam. Swóju w l. 1586 w Drježdźanach śišćanu antikalvinistisku publikaciju Etliche nützliche vnd glaubwirdige Coniecturen, Vermutungen, das der liebe Jüngstetag, das letzte Gericht der Welt, nahe ist, Sampt einer getrewen und nötigen Warnung, dabey die einschleichenden Calvinisten zu erkennen seind spósći Moller Reichardoju von der Schulenburg auf Lübbenau, „auch Herr auff Straupitz“ mit der Bitte, er wolle sie von ihm, dem vnterdrucktem Man, so der Geburt von Straupitz ist, … günstig aufnehmen.“
Johann Gottfried Ohnefalsch Richter pišo „Ob es wahr, was man vorgiebet, daß er [Moller] in der Schluß-Rede seines Gesang und Gebethbuches aufs Ministerium in L. (sie Hohe Priester und Pharisäer nennend) loßziehet, will ich nicht ausmachen.“ (Herrn Joh. Gottf. Ohnef. Richters, Ordens-Predigers zu Rampitz Gedancken von Gelehrten Nieder-Lausitzern, so circa tempora reformationis gelebet, und besonders von Gelehrten Wenden; nebst einigen Anmerckungen, in Destinata …, str. 799/814, wósebnje str. 807) Zawěsće jo Moller měł kontrowerse a rozestajenja z cerkwinskeju wušnosću dla kalvinistiskich tendencow někotarych jich zastupnikow, howac njeby derbjeł ako „pastor in exilio“ žywy byś.
We skóro samskem casu a pó jano 5lětnem statkowanju jo spušćił promšt D. Johann Schütz-Sagittarius Lubin. Tak samo ako Moller jo wón wótśe polemizěrował pśeśiwo kalvinistiskej cerkwi. Na město Schütza-Sagittariusa stupi za styri lěta M. Johann Agricola, pótom spušći Lubin, dokulaž von Lobkowitz w l. 1579 „sein Hoflager nach Spremberg transferirte“. Agricola jo pśewzeł we swójom rodnem měsće wakantne město promšta, tak běšo „mithin seinem Patrono als ein Hof-Prediger und Leib-Medicus [!] näher.“ (Destinata …, str. 740) Do amta promšta w Lubinje jo pśišeł pśeznanjony kalvinist M. Samuel Jauch ze Šlazyńskeje.
Njeglědajucy na njedosegajuce a cesto njedokradne informacije wó fararjach w Lubinskem krejzu we 16. a 17. stolěśu stej se za mójim zdaśim južo tencas jawiłej dwě tendency: 1. Mimo Mollera su teke druge duchowne spušćili swójo fararske město. Simon Gast njejo wóstał na swójom fararskem měsće; wón jo wótejšeł do Stareje Darbnje we Kalawskem wokrejsu. (Jogo mě jo zapisane pla Fischera w Evangelischem Pfarrerbuch, str. 196, ako Simon Geist (do l. 1595).) Andreas Tuchmacher, we l. 1575–1579 faraŕ w Lutolu (Groß Leuthen), jo pśeśěgnuł w l. 1579 do Tornowa, teke we Kalawskem wokrejsu. – 2. Na dotychměst wót serbskich fararjow wobsajźone města su pśišli nimske fararje: Christoph Arnold jo pśewzeł Lutolsku faru, Abadias Benecker jo pśišeł w l. 1587 do Dubrawy (Krugau) a w l. 1579 běšo Adam Bocatius ze Šlazyńskeje (Adam Bocatius (Tragus/Dragus) ze Schweidnitza) naslědnik serbskego mag. Pawoła Polichiusa w Lubinje.

Faraŕ w eksilu
Pó Tšupcańskem casu běšo žywjenje Mollera wójowanje wó pśežywjenje. Friedrich Gerhardt pišo, až šołta města Weissenfelsa „von einem Albinus Müller die Dedikation seines astronomischen Kalenders annimmt und ihn mit 1 fl. honoriert“. Nejskerjej jo se Moller we tom casu wóženił, dokulaž Gerhardt pišo: „Gern läßt er sich zur Hochzeit laden und spendet aus dem Stadtsäckel das Hochzeitspräsent.“ (Geschichte der Stadt Weissenfels, 1907, str. 169. Albinus M. jo naspomnjety na str. 12, 168 a 169.) Codex diplomaticus Brandenburgensis póda, až dosta w l. 1579 „ein ausgewanderter Prediger, Magister Albinus Möller aus Straupitz 1 Thlr“ wót města Neuruppin, „weil er dem Rathe mancherlei Art seiner Kalender und Praktiken zugeschickt“.
Moller, kenž tencas jo žywy był we Wjelikich Dobrynjach, wuda w l. 1580 „Bedeutunge des newen Cometen, so in diesem 1580. Jar den 11. Octobris, vmb 9. Vhr auff den abend allhier zu erst ersehen vnd beschrieben“. Swój spis spósći Mollerus „Herrn Cuntz von Löben zu Byle“. Z Byle běšo měnjona wjaska Běła, kótarejež mě se we Grodkojskej nimšćinje hyšći źinsa Biele wugronijo. Wjaska słušašo z Bukowkom a dalšnymi jsami geografiskego tśiroga Grodk, Chóśebuz a Drjowk kněžkam von Löben. Cuntz von Löben jo wobsejźeł teke źěl wjaski Geisendorf we bliskosći Stareje Darbnje. Na zachopjeńku 80ych lět jo Moller pśeśěgnuł do togo města. Tam jo bydlił ze swójeju familiju we wjažy cerkwjeńca. Teke we Starej Darbni Moller cesto njejo wěźeł, kak zažarbowaś swóju rosćecu familiju. We prědnem zdźaržanem lisće na Thurneyssera wót 04.03.1583 Moller pišo: „Dem Herrn kan Jch auch nicht verhalten wie das mein armes Weyb (mitt gonst) in Wochen in puerperio gelegen, vnd mitt meinen armen kindern nichts zuuerzeren hatt.“
Wšedny klěb za swóju familiju jo Albin Moller zasłužył z pisanim pratyjow z astronomiskimi woblicenjami, z kótarychž jo wótwóźił pśichodne wjedrowe a druge tšojenja, teke wósudy luźi a krajow. Toś te pratyje z horoskopami a wužytnymi pokazkami za burske žywjenje su byli tencas woblubowane a póžedane.

Mollerus a Thurneysser
Z teju samskeju materiju a drugimi wědomnostnymi, ale teke njewědomnostnymi wěcami se zaběrašo „Medicus ordinarius Electoris Brandenburgii“ Thurneysser w Barlinju. Jo bydlił w Šerem kloštarju, źož jo měł śišćarnju a laboratorije. Pśez pśekupowanje sam zestajonych medikamentow bu we krotkem casu bogaty luź. Samo talismany pśedawašo.
W l. 1578 su wujšli, wuśišćane wót Nikolausa Hentzkego, Thurneysserowe knigły Historia siue Descriptio Plantarvm Omnivm, Tam Domesticarvm Qvam Exoticarvm. (Historia und Beschreibung influentischer, elementischer vnd natürlicher Wirkungen aller fremden und heimischen Erdgewächse) Za swójo dalej wjeduce źěło wó gójecych rostlinach mějašo Thurneysser zajm za serbske pómjenjowanja zelow. Moller je zestaji na 240 łopjenach. (Namenn der vornembsten [wichtigsten] Artzney Kreuter Ihnn Lateinischer Deutzscher Vnnd wendischer Sprachenn dem Erentvhesten Achtbaren Vnnd wolerfarnen Herrenn Leonnhardo Turneussern Zum Thurnn Khurf. Brandenburgischens Leybes Medico Zum Berlien, Meinem grosgunstigen Hern, patronen Vnnd mechtigenn fürderern vorehret Vndt Zugeschrieben durch M. Albinum Mollerum Straupicensem Lusatium anno 1582) Zazdaśim běšo Thurneysser Molleroju pśilubił źěło w Šerem kloštarju. Z lista Mollera wót 04.03.1583 wujźo, až jo Thurneyssera južo wósobinski znał, dokulaž pišo, až w krotkem „etwan gegen den österlichen Festen, … supellectilem [Hausrat], Bücher vnd Kleider anhero holen wolle“, a dalej: „Ich wol in mangel des veruntreuten geldes, meine bücher vnd kleider habe dismal nicht kennen mittnehemen, so solle es doch (so gott will) in kurtzen geschehn. … was auch an meiner bestallunge bißdaher verseumet worden, das sol nu meher, mit Gottes hülffe, durch meinen möglichen fleiß vnd arbeit, erstattet werden. Getröste mich, der Herr werde mir wöchentlichen ein thaler zum besold geben, das doch die andere nicht erfaren sollen, was mir der Herr gibt, so kan Jch auch (sonder Rhum) dem Herrn viel dienstlicher sein als die andere; nicht alleine in meiner bestallunge, sondern auch mit den (so es geschehen könde) haußpredigten in dem kloster.“ (H.-D. Krausch, Beiträge zur Lebensgeschichte von Albin Moller, Lětopis A 25/2 (1978), S. 176)
Na zachopjeńku julija l. 1582 pišo Moller: „Ich biette gantz dienstlich, der Herr wolte mich entschuldiget nhemen, das Jch wegen meines krancken Weibes, vnd wegen meiner leibesschwachheit, nach nicht ankommen kan, vnd wo Jch dem Herrn hernacher nützlich sein könde, wil Jchs gerne thun, den mein Datum stehet noch gentzlich, mich (so Gott will) zu Euch, nach Berlin zubegeben, etc. Biette abermals, der Herr wolte den rest von den zehen gulden als De honorario meo ... wol versiegelt mir zuschicken, damit ich fhure zalenn kann.“ Zajmne jo pśispomnjeśe na kóńcu lista: „Ich habe auch bey dem Buchdrucker Hentzke eine Tabel von auffgang vnd niedergang der Sonnen etc. zudrucken lassen, wie dieselbe der Herr gesehn hatt, biette der Herr wolte dem Druckherr ansagen lassen, das er mitt der Tabeln inne halte, biß auf meine Zukunfft.“
Dalšne zwiski mjazy Mollerom a Thurneysserom njejsu znate. W lětoma 1582 a 1583 publicěrujo Thurneysser dwě pratyji. W drugej jo grono wó „Auff vnd Nidergang (vnd den andern Constellationibus) des Fixen vnd jrrenden Gestirns“, to tšošku dopomina na wónu tabelu, kótaruž Moller we swójom lisće naspomnjejo.
Jano lěto pózdźej Thurneysser spušći Barliń a pśestupi ku katolskej cerkwi. Dopołnje wochudnjony wumrě Thurneysser w l. 1595 w jadnom kloštarju w bliskosći Kölna.
Dnja 20.1.1595 pišo „Magister Albinus Mollerus, Theologus vnd Astronomus“ – nejskerjej jo zasej raz ako prjatkaŕ źěłaś mógał – w dedikacji swójogo nejnowšego , wobšernego astronomiskego źěła „Die grosse Practica astrologica“ „Dem Gestrengen, Edlen vnd Ehrenvhesten Junckherrn, Carolo Magno von Schellendorff, auf Khuna, Halba, Satz vnd der Herrschafft Königesbrück, vnd auff grossen Graben, Erbherren“ mjazy drugim: „dieweil von E. G. vor sieben Jahren, auff die dedication des newen Calendarij correcti, vnd sonsten, nur viel gutes erzeiget worden, als habe ich den grossen alten vnd newen, auch den langen Calender vnd diese Practica des 1596. Jahres, in den Druck, gründlich vollfertiget, vmd E. G. … dediciret vnd verehret, mit fleissiger und demütiger Bitte, E. G. wollten noch zu dememal, auch solche Wolmeinende Dedicatio obgedachter Calender vnd Practicen, an allen guten erkennen, gönstiglich auff vnd annemen vnd zum besten wenden, auch mein gönstiger Herr vnd Patron seyn vnd bleiben.“
Christoph von Schellendorff auf Adelsdorf, Kuhnau, Saatz und Halbau, wótkupi w l. 1570 Burggrafen zu Dohna, pózdźejšym wobsejźerjam Tšupca, wobsedstwo Königsbrück. Wobě familiji stej byłej pśiswojźbnej. Z dedikacji Mollera wujźo, až familija von Schellendorff jo teke wobsejźeła Wjeliku Hrabowku, źož ako młody magister pśed lětami jo statkował.
Familija von Schellendorff jo wobsejźeła Adelsdorf, Kuhnau, Saatz a Halbau w bliskosći města Sprottau. To snaź wujasnijo wudaśe dweju pratyjowu Mollera w Praze (1601 a 1602) z pśispomnjeśim „Datum w Sprotawě w dolnijch Lužicých“. (Krausch, Beiträge …, str. 173) „Datum w Sprotawě“ woznamjenijo jano, až stej byłej napisanej w tom měsće abo w bliskosći města Sprottau, źinsa Szprotawa.

Astronomus ac medicus
W Mollerowem źěle wó nowem komeśe z l. 1580 stoj w dedikaciji za „Cuntza von Löben zu Byle … Dediciret Durch M. Albinum Mollerum … Astronomum et Medicum“ .W pratyjoma z l. 1589 a 1591 pišo Moller wó sebje „Ecclesiastus et astronomus, „der Artzney geflissen“. (Teke tam, str. 169)
Moller njejo był jadnučki, kenž jo se pomjenjował astronomus & medicus. We srjejźowěku běšo grono: „Non est medicus qui astronomiam ignorat.“ Česko-nimski rukopis njeznatego gójca ze zachopjeńka 17. stolěśa pócyna ze słowami: „Kdo chce Beytij dobryjm doktorem, Musy bíti dobrym Astronomem, Tak aby znal a wiediel a vmiel, Poznat gednecho každecho, Czlowieka, gecho Complexi Naturalnj“. (D. Teichmann, Eine tschechisch-deutsche Rezepthandschrift vom Beginn des 17. Jahrhunderts. In: Würzburger medizinhistorische Mitteilungen, zwězk 16, 1997, str. 233)
Nimski wucony David Herlitz, we starstwje Mollera, jo był znaty gójc, astronom, historikaŕ a basnikaŕ. Herlitz běšo promowowany medicinaŕ, Moller zawěsće nic, teke nic Johannes Choinanus, wó kótaremž Traugott Tzschirner pišo, až nejpjerwjej jo statkował ako domacny gójc. („In patriam reversus ad altiores disciplinas colendas in Academiam Vitebergensem discessit. Postea provinciam doctoris domestici Lubbenae suscepit, denique ad annum 1641 Lubbenaviensi ecclesiae praefectus est et ao 1664 mortem obiit.“ Glej: Jo. Choinani linguae Riphathicae ad artis rites directae et a dialectis secretae aliqualis Conatus : Ex libri Ms., Cottbus, 1859)
Die grosse Practica Astrologica Mollera z l. 1596 wopśimjejo „Zehen Regeln das Blut zu judiciren“. Na kóńcu swójich wuwjeźenjow jo rymował Moller hyšći werše, kak ma cłowjek w tyźenju pó pušćenju žyły žywy byś. W drugej pratyji póda Moller „Vier nützliche Regeln von dem Schrepfen vnd Aderlassen“. Južo sławny romski medicinaŕ Galenus (129–200) jo wuźěłał pšawidła, kak wjele kšwě jo móžna wótebraś cłowjekoju pód aspektom starstwa a strowotnego stawa a teke wótwisnje wót wjedra a lětnego casa. Toś te medicinske póznaśa jo Moller wujasnił we někotarych spisach. Pušćenje žyły běšo južo we srjejźowěku znata medicinska metoda, bazěrujuca na starej „Viersäftelehre“, wucbje wó styrich mězgach cłowjeka – kšej, žołty žołc, carny žołc a sliny. Pó jich dokradnem pśepytowanju su se stajili diagnoze wó strowotnem stawje chórego. Teke toś tu medicinsku proceduru wopisa Moller. Wušej togo se wón zaběrašo z pśepytowanim mokśa a póda diagnoze pó wuglěźe mokśowych probow. Moller njeby to wšo wopisowaś mógał bźez dokradnych medicinskich znajobnosćow.

Kontakty z Keplerom
We archiwalijach kejžorskego dwóra w Praze (Dokumenta Rudolphina) se pśispomjejo na kóńcu dokumenta wót 2. sept. 1591 „Mollerus Albinus pro Imp[re]ssorio auff neue Cale[n]d[er] vnd prognostica“, až běšo pšosba „Abgeschlagen“. Akle pó l. 1602 su se Mollerowe źěła publicěrowali w Praze. Nejskerjej su to zmóžnili kontakty z Keplerom, naslědnikom w l. 1601 zemrětego astronoma Tycho de Brahe na dwórje kejžora Rudolfa II. Kepler jo zestajił znate Tabulae Rudolphinae, zběrku regulow za pśedpowěźenje pozicijow planetow.
W l. 1604 jo se zjawiła jadna supernowa – gwězda na kóńcu swójogo žywjenja. Kepler pišo w Gründtlicher Bericht Von einem vngewohnlichen Newen Stern wellicher im October ditz 1604. Jahrs erstmahlen erschienen, až to samske zjawjenje jo se južo raz pokazało ako Bethlehemska gwězda pśi naroźe Jezusa a wuwi prědnu wědomnostnu teoriju wó Bethlehemskej gwězdźe a woblicy, až Kristus jo se naroźił sedym lět do našogo licenja casa. (Moderna astronomija to pak wótpokažo.) Konkluzija Keplera z wóspjetnego zjawjenja teje gwězdy běšo, až wrośenje Kněza jo bliske. Kepler wěrjašo, až astrologiske aspekty wobwliwuju cłowjeki tak samo ako se wugbaju konstelacije gwězdow na wjedro. Togodla jo był pśeznanjony, až wobstoje spóznajobne zwiski mjazy njebjaskimi a zemskimi zjawjenjami. Teke za Mollera běšo toś ta supernowa njewšedne zjawjenje; južo w l. 1605 jo wujšła jogo Gründlicher und warer Bericht Von dem newen Cometstern so in der Lufft unter dem Himmel gesehen nach dem Niedergang der Sonnen in October und Novemb. des M.DC.IV. Jahrs.
W Johannes Keplers gesammelte Werke jo Albin Moller tśi raze naspomnjety. Zapśimjety jo list Mollera z l. 1609, we kótaremž pišo: „… doch (so Gott will) jch auch gesund werde, sollen diese [nejskerjej Berechnungen] behend gefertiget vnd Euch zugeschickt werden. Hiemit wunsch Euch alle gluckselige wolfart gantz getrewlichen. / Datum zue Alden Döbern, den 2. tag Septembr: Anno 1609 / Ewer getrewer vnd dienstwilliger Freund …“
Som pśeznanjona, až eksistěruju dalšne teksty, z kótarychž mógu wujś nowe informacije wó žywjenju Mollera, fararja a kjarližarja, astronoma a medikusa z Tšupca.
Pó slěźenjach Krauscha jo bydlił Moller na kóńcu swójogo žywjenja w jadnom „Freihausu“ w Jaworce, źinsa wótbagrowanem źělu Stareje Darbnje. Za swoj „Freihaus“ njetrjebachu wobsejźarje danki płaśiś. Nichten njewě, dla cog abo wót kogo jo dostał Moller taku wjažu. Jo ga móžno, až běšo ten dom – snaź pśez pósrědnjenje Keplera – dar wjelgin „gwězdowěriwego“ kejžora Rudolfa II. za astrologiske źěła Mollera. Wot l. 1602 až do l. 1619 jo se ga śišćało w Praze 26 spisow Mollera.
Moller jo wumrěł 77 lět stary kóńc decembra l. 1618, na pśedwjacorje 30lětneje wójny we Starej Darbni. W jogo spisach nadejźomy werše wó sebje samem; prědne styri smužki su pśecej te samske. Practica Physica Oder Astrologia, wuśišćane w Praze w l. 1622 pódajo dwě dalšnej smužce pód nadpisom „Autoris Symbolum“.

Vale, du böse unreine Welt,
du hattest mir viel böß Netz gestellt,
bin aber (Gott lob) draus entsprungen,
das sey dir zu guter letzt gesungen.
Hats dir nicht alles wohlgefallen,
So dancke ich doch Got mit schallen.
Amen, Amen.

Móje mysli wó Molleru su te samske ako jo wugronił wuznamny wucony, gójc a poet Casparus Cunradus z Wrocławja: „Astra docetque docetque viam Mollerus ad astra / Et bonus Astrologus. Theologusque bonus.“ Cunradus jo znał Serba Johannesa Bocatiusa, jo z nim koresponděrował a jomu dedicěrował werše. Cunradus jo znał hyšći drugego Serba, Johannesa Choinanusa, domacnego wucabnika Cunradojc źiśi we Wrocławju. Nět wěmy, až Cunradus jo znał tśeśego wuznamnego Serba – Albinusa Mollerusa, kótaregož jo cesćił z distichonom ako dobrego teologa a astrologa.